Constrain anketa

Vprašalnik za specialiste o njihovih izkušnjah glede stanja starih zidanih stavb v Sloveniji in načinih sanacije ter utrjevanja, ki se uporabljajo v Sloveniji.

Vprašanja z oceno od ena do deset predstavljajo razmerje med stanji nikoli in vedno (1 = nikoli, 10 = vedno), razen če ni ob vprašanju drugače zapisano.

Anketa je anonimna in poleg vaših odgovorov ne shranjuje nobene dodatne vsebine.

TEMELJENJE

  1. Kako pogosto je potrebno po vaših izkušnjah pri sanaciji starih zidanih stavb preveriti stanje temeljev s sondažnim odkopom?
  2. Kadar preverjate stanje temeljev starih zidanih stavbah, kako pogosto dejansko odkrijete težave?
    • Komentar
  3. Kako pogosto se lotite sanacije poškodovanih temeljev?
  4. Kadar sanirate temelje, katero metodo uporabljate?
    1. Če so težave s temelji, priporočam rušitev in nadomestno gradnjo
    2. Obbetoniranje obstoječih temeljev
    3. Injektiranje razpok obstoječih temeljev
    4. Obstoječe zidane temelje nadomestimo z novimi AB
    5. Drugo
  5. Vaše izkušnje s sanacijami temeljev zidanih stavb?

VRSTE ZIDANIH STAVB

  1. Katere stavbe v Sloveniji potrebujejo utrjevanje, če so zidovi:
    1. Kamniti enoslojni (zgrajeni z uporabo veznih kamnov, ki povezujejo zunanja sloja)
    2. Kamniti večslojni
    3. Opečni enoslojni
    4. Opečni večslojni (zračni prostor med zunanjim in notranjim slojem za izolacijo)
    5. Iz opečnih votlakov – npr. modularec
  2. Katere vrste/oblike kamnov običajno vidite v zidanih stavbah, ki jih je potrebno sanirati
    1. Apnenec
    2. Peščenjak
    3. Prod
    4. Drugo
  3. Katere vrste malte običajno vidite v zidanih stavbah, ki jih je potrebno sanirati
    1. Apnena slabe kvalitete (nizka trdnost, drobljiva/lomljiva z roko)
    2. Apnena dobre kvalitete (višja trdnost)
    3. Apnena z malo dodatnega cementa
    4. Kvalitetna podaljšana malta

POVEZANOST KONSTRUKCIJIH ELEMENTOV STAVBE, ZASNOVA IN ZIDNE VEZI

  1. Kako pogosto je po vaših izkušnjah potrebno izboljšati povezanost konstrukcijskih elementov stavbe z zidnimi vezmi ali novimi/utrjenimi stropnimi konstrukcijami v starih zidanih stavbah?
  2. Kako pogosto je razporeditev zidov po tlorisu in v višini tako neustrezna, da jo je potrebno popraviti npr. z dodatnimi zidovi?
  3. Kako pogosto srečate stare zidane stavbe, katerih odziv bi ocenili kot sistem z mehko pritlično etažo?
  4. Ali klasične zidne vezi (jeklene palice) vgrajujete na obeh straneh zidov, ali le na eno?
  5. Ali kdaj uporabljate vezi, ki jih namestite diagonalno v prostor?
  6. Ali vezi kdaj prednapenjate?
  7. Ali v starih stavbah kdaj vgrajujete navpične vezi?
  8. Ali za povezovanje konstrukcijskih elementov uporabljate kompozitne materiale kot so npr. trakovi iz steklenih ali karbonskih vlaken?

STROPNE KONSTRUKCIJE

  1. Kako pogosto pri sanacijah ugotovite, da je potrebno utrditi ali zamenjati stropne konstrukcije?
  2. Kateri postopki se po vaših izkušnjah najpogosteje uporabljajo za utrditev starih lesenih stropov?
    1. Menjava z AB ploščami
    2. Utrditev z izvedbo sovprežnega stropa, tako da se doda tanko betonsko ploščo na obstoječi leseni strop
    3. Utrditev obstoječih lesenih stropov z lesom, jeklenimi trakovi ali FRP trakovi
    4. Drugo
  3. Kakšni ukrepi se po vaših izkušnjah izvedejo za povezovanje nove AB plošče v obstoječe zidove?
    1. S sidranjem v zid z jeklenimi sidri
    2. Ni dodatnih ukrepov
    3. Drugo

UTRJEVANJE ZIDOV

  1. Razmerje uporabe utrjevanja zidov s kompozitnimi materiali kot so steklena in karbonska vlakna v primerjavi s tradicionalnimi oblogami iz klasično armiranih ometov?
      2. (1=samo klasično armirani ometi; 10=samo obloge iz kompozitnih vlaken)
  2. Na koliko strani se običajno nanese armirane omete?
  3. Ali v splošnem bolj zaupate tradicionalnim ali modernim metodam utrjevanja zidov, ki temeljijo na uporabi kompozitnih vlaken?
      4. (1=bolj zaupam tradicionalnim metodam; 10=bolj zaupam modernim metodam)
  4. Kako pogosto se odločite za utrjevanje z uporabo modernih kompozitnih vlaken za utrjevanje zidov?
  5. Ali poznate italijansko metodo utrjevanja kamnitih zidov z žicami v fugah (t.i. reticulatus – glej sliko)

  6. Ali se vam zdi način utrjevanja z žicami v fugah učinkovit in bi ga uporabili?
  7. Ali poznate sistem povezovanja večslojnih kamnitih zidov z injektiranimi sidri (Diatone – glej sliko)?

  8. Ali se vam zdi način povezovanja slojev zidov z injektiranimi sidri učinkovit in bi ga uporabili?

ZAKLJUČEK